Bayerjeva – Fojanova vila v Rečici ob Paki
V zborniku ERICa je zapisano, da je hiša zgrajena v t. i. domovinskem slogu in je poleg Baronije najbogatejši predstavnik dobe historizma v tem kraju. Zgradil jo je Bayer, meščan, tovarnar na deželi kot svojo rezidenco. Inženir Ivan Fojan, Čeh, direktor rudnika boksita v Dalmaciji, se je v vilo preselil, ker je imel tuberkulozo in je bila klima zanj tu primerna. Poleg vile je bilo gospodarsko poslopje, v katerem so izdelovali platno od leta 1937, saj je bila tu podružnica predilnice Prebold. Ker so bile gospodarske stavbe po koncu II. svet. vojne nacionalizirane, je bilo tukaj skladišče moke Veležitar, nato skladišče Klasja, po končanem denacionalizacijskem postopku pa je objekt odkupila družba Tehnohlad.
Okolica vile je bila nekoč zasajena z visokim neobrezanim grmovjem ter sadnim drevjem, do glavne ceste pa je vodil drevored z več kot desetimi pari orehov, ob cesti pa sta rasla divja kostanja. Ob Hudem potoku so bila tri perišča, kjer so ženske prale oblačila. V hišo vodi stopnišče iz zelenega kamna. Skozi dvokrilna vrata se vstopi v majhno vežo, nato pa skozi hodnik s širokim stopniščem v salon. Iz salona se gre v dve sobi in na verando, od tu pa ali na teraso ali po stopnišču na vrt. Kamnite stopnice v notranjosti vile imajo litoželezno ograjo, ki se v pritličju zaključi z litoželeznim stebričem z zanimivim pinijevim storžem. V sobah so tlaki iz lesenih desk, v pritličju pa je parket. Na hodniku so keramične ploščice, ki pa naj bi jih poškodovali oficirji, ki so med vojno prijezdili kar v stavbo. Vrata in okna so iz masivnega lesa. Tlorisno ima vila obliko kvadrata, ki so mu na diagonalnih vogalih dodani okrogli stolpič, kuhinja, vhod na dvorišče ter vhod na vrt. Stene v pritličju so debele ok. 60 cm, v kleti ok. 100 cm. Celotna hiša je tudi podkletena. Vila je bila vseskozi elektrificirana, greli pa so se z veliko krušno pečjo v kleti. Od te so bile v pritličje napeljane železne cevi, ki so se zaključile z rešetkami, skozi katere je prihajal topel zrak. Stari hišni vodovod se je začel na podstrešju, kjer se je v veliki jekleni kadi zbirala deževnica s strehe. Le-ta je bila po ceveh napeljana po hiši. Vse fasade vile so likovno enakomerno obdelane. Posebna je gradnja podstrešnega nadstropja z dekorativno obdelanim lesenim predalčjem, ki je zapolnjen z opeko. (Poles, Janežič, 2002, str. 131–134)
Vila je bila zgrajena leta 1879, prvič pa so jo preuredili leta 1897. Prvotni lastniki so bili Bayerji, nato Petriči, za njimi od leta 1933 Fojani, od leta 1962 Barbettiji, kasneje Stanislav Videmšek, ki je hišo tudi obnovil. (Hazler, 2008, str. 243)
Vilo je dal zgraditi Karl Josef Bayer, ki je tu umrl leta 1904. Iznašel je po njem imenovan Bayerjev postopek pridobivanja glinice iz boksita. To odkritje je patentiral leta 1887 in je še danes edini uporabljeni postopek za pridobivanje glinice iz boksita. Svoj raziskovalni laboratorij je kasneje razširil še v tovarno. Njegov prispevek k industriji aluminija je svetovnega pomena, in če bi živel še kakšno leto več, bi verjetno prejel tudi Nobelovo nagrado. (Občina Šmartno ob Paki, 2011. Slovenia Todey, 2008)
Ob ta primerek dediščine je postavljen geocache zaklad. Več o njem si lahko preberete s to povezavo.
Previous Post
Next Post